Klopi se od ostalih pršic razlikujejo predvsem po telesni velikosti in specializiranem obustnem aparatu, prilagojenem za sesanje krvi. Veliki so od enega do 30 mm, pri čemer je njihova velikost odvisna od prehranjenosti – s krvjo do konca napita žival ima raztegnjen zadek in je mnogo večja kot običajno. Najopaznejši del obustnega aparata je koničast »jeziček« (hipostoma), ki je po vsej površini porasel z ostrimi, nazaj ukrivljenimi zobci in s pomočjo katerega se klop pritrdi v gostitelja.
Glavni čutilni organ, s katerim klopi najdejo ustrezno mesto za prehranjevanje, je Hallerjev organ, ki se nahaja na stopalcih (tarsus) prvega para nog. V njem so zbrani kemoreceptorji mnogih različnih tipov. Tudi druge zajedavske pršice imajo Hallerjev organ, vendar je ta pri klopih značilno ugreznjen v stopalce in tvori nekakšno kapsulo z različno oblikovanim pokrovom. Njegova zgradba je pomemben taksonomski znak. Oči so pri mnogih vrstah zakrnele. Poleg Hallerjevega organa tako pri iskanju gostitelja sodelujejo v glavnem mehanoreceptorne dlačice, občutljive na dotik in zračne premike, ki poraščajo telo.
Večina klopov čaka gostitelja na kakšnem izpostavljenem mestu (npr. na vrhu travne bilke). Ko pride gostitelj mimo, ga zaznajo s kemo- in mehanoreceptorji ter se ga bliskovito oklenejo. Nekateri klopi pa gostitelja tudi aktivno zasledujejo po tleh. Na gostitelju poiščejo mesto, kjer so tik pod kožo žile in se prisesajo. To je največkrat na notranji strani sklepov pri sesalcih, pri plazilcih in ptičih pa okoli oči ali kljuna. Ščitasti klopi se prehranjujejo trikrat v življenju, pred vsako preobrazbo in samice še pred tvorbo jajčec, vsakič na drugem gostitelju, le pri nekarih vrstah ostanejo osebki na isti živali, s čemer je število gostiteljev zmanjšano na dva ali celo samo enega. Usnjati klopi se prehranjujejo priložnostno in na gostitelju ne ostanejo dolgo (za razliko od ščitastih, kjer je lahko odrasla samica prisesana do nekaj dni).
Bolezni, ki jih prenašajo klopi
Človek ni glavni gostitelj za nobeno vrsto klopa. Klopi, ki zajedajo na človeku, pa so kljub temu pomembni iz medicinskih razlogov, saj delujejo kot prenašalci mnogih nevarnih bolezni. Med najpomembnejšima sta klopni meningoencefalitis (bolj poznan kot klopni meningitis) in lymska borelioza. Po negativnem vplivu na zdravje ljudi jih globalno prekašajo samo komarji. Nevarnost predstavljajo tudi toksini in druge snovi v klopovi slini. Prvi lahko povzročijo klopno paralizo, na druge snovi pa se lahko organizem odzove s preobčutljivostjo in nastopi alergijska reakcija.
Posredno povzročajo klopi nevšečnost tudi z zajedanjem in prenašanjem bolezni na domače živali.
Zapestnica za odganjanje klopov